Rekonstrukcija dojke je poimenovanje za skupek posegov s katerimi plastični kirurgi obnovimo v celoti ali delno odstranjeno, poškodovano ali nerazvito dojko. Najprimernješi način rekonstrukcije je odvisen od želja bolnice, telesnih značilnosti in pridruženega zdravljenja. Dojko lahko obnovimo z lastnim tkivom in/ali silikonskim vsadkom. Cilj rekonstrukcije ni zgolj nadomestiti odstranjeno tkivo, ampak dojki simetrično preoblikovati za kar najboljši estetski rezultat.

Dojko lahko nadomestimo neposredno po mastektomiji (takojšnja- primarna rekonstrukcija) ali kadarkoli po zaključenem onkološkem zdravljenju (odložena- sekundarna rekonstrukcija). Takojšnja rekonstrukcija ima več prednosti: krajši skupni čas bivanja v bolnišnici, en poseg in okrevanje, boljši estetski rezultat in krajše brazgotine. Bolnica se po posegu, ko odstranimo dojko zbudi z novo dojko in prihranjeno ji je življenje brez dojke. Takojšnja rekonstrukcija ne odloži dodatnega onkološkega zdravljenja in ne vpliva na njegovo učinkovitost. Nekatre bolnice zardi pridruženih težav ali narave bolezni za takojšnjo rekonstrukcijo niso primerne. Pri teh lahko dojko rekonstruiramo kadarkoli po mastektomiji, če to dopušča splošno zdravstveno stanje.

Kljub temu, da je rekonstrukcija dojke z lastnim tkivom (avtologna rekonstrukcija) tehnično zapleten poseg, ki praviloma zahteva sodelovanje dveh izkušenih mikrokirugov so prednosti, ki jih prinaša (naraven in trajen rezultat) razlog, da ga v izkušenih centrih vse pogosteje uporabljamo. Tkivo za rekonstrukcijo dojke lahko prenesemo z različnih delov telesa: hrbta, zadnjice, stegen, najpogosteje pa iz trebuha. Kožo, podkožje in/ali mišco, ki jih prenesemo skupaj imanujemo reženj. Reženj je prekrvljen preko žilnega peclja v katerem sta arterija in vena. Reženji so v večini primerov poimenovani po žilah ali mišicah na odvzemenm mestu. Tako se najpogosteje uporabljena režnja, s trebuha za rekonstrukcijo dojke imenujeta DIEP (angl. deep inferior epigastric artery perforator) in TRAM (angl. transverse rectus abdominis muscle). Slovenskega poimenovanja v teh primerih v praksi ne uporabljamo. Največja prednost avtologne rekonstrukcije je, da zagotavlja naraven rezultat brez dolgoročnih zapletov.

Rekonstrukcijo z vsadki svetujemo bolnicam, ki zaradi neprimernih odvzemnih mest ali pridruženih bolezni niso primerne za rekonstrukcijo z lastnim tkivom ali si tega, zaradi dodatnih brazgotin ali drugih dejvnikov, ne želijo. Rekonstrukcija z vsadki je najprimernejša za ženske z majhnimi nepovešenimi dojkami in jo v večini primerov opravimo dvostopenjsko. V prvi fazi pod veliko prsno mišico vstavimo tkivni razširjevalec (ekspander), ki ga postopno napolnimo in po nekaj mesecih zamenjamo s trajnim silikoskim vsadkom. Le v izbranih primerih lahko ob odstranitvi dojke takoj vsavimo stalni vsadek. Dojke rekonstruirane z vsadki so bolj okrogle, manj povešene, pogosto je prisotna prevelika izbočenost v zgornjem delu in premajhna v spodnjem. Pri obojestranskih rekonstrukcijah tovrstne težave praviloma niso moteče, pri enostranskih pa je za dosego simetrije in zadovoljiv končni rezultat pogosto potrebno preoblikovati tudi zdravo dojko. Rekonstrukcija dojk z vsadki je povezana tudi s poznimi zapleti pri katerih je potrebno vsadek pogosto zamenjati ali odstraniti. Najpogostejši so: skrčenje vezivne ovojnice, ki obdaja vsadek in posledična sprememba oblike, nepravilen položaj vsadka, predrtje vsadka ali okužba. Pojavnost zapletov je veliko večja, če je bilo področje pred ali po rekonstrukciji obsevano.

Za dober in simetričen estetski rezultat je včasih potrebno z dvigmom, zmanjšanjem ali povečavo preoblikovati tudi zdravo dojko. Pri tem imajo ključno vlogo želje bolnice, način rekonstrukcije in oblika dojk. Poleg rekonstrukcije bradavice so za popolen rezultat večkrat potrebni tudi manjši ambulantni posegi v lokalni anesteziji, ki jih opravimo nekaj mesecev po prvotnem posegu. V tem sklopu dojki najpogosteje natančno oblikujemo z liposukcijo ali injicranjem lastne maščobe (angl. lipofilling) ter popravimo brazgotine.

Ženske se zaradi dedne obremenjenosti in/ali strahu pred rakom vse pogosteje odločajo za profilaktično (preventivno) odstranitev dojke v kateri ni raka. Če imajo na odvzemnih mestih dovolj tkiva je možna obojestrnska rekonstrukcja z lastnim tkivom. Največkrat v teh primerih uporabimo tkivo s trebuha, ki ga razdelimo v dva dela. Za rekonstrukcijo dojke po že opravljeni enostranski rekonstrukciji z lastnim tkivom s trebuha je potrebno tkivo odvzeti na drugih delih telesa ali uporabiti silikonske vsadke. Dojke bolnic, ki za rekonstrukcijo z lastnim tkivom nimajo primernih odvzemnih mest, rekonstruiramo dvostopenjsko z uporabo tkivnih rezširjevalcev in silikonskiv vsadkov. Redko je potrebno kot dodaten pokrov uporabiti veliko hrbtno mišico (lat. latissimus dorsi). Rezultati obojestranske rekonstrukcije dojk z vsadki so zaradi boljše simetrije praviloma boljši od ensostranske.

Bradavice in kolobarje rekonstruiramo nekaj mesecev po tem, ko smo dojko obnovili in je zavzela dokončno obliko. Novo oblikovana bradavica in kolobar se ne bosta krčila in ne bosta erotično občutljiva. Bradavico rekonstruiramo ambulantno v lokalni anesteziji s preoblikovanjem kože. Kolobar nakndadno tetoviramo. Čeprav se rekonstruirana bradavica z leti spolšči in medcinska tetovaža kolobarja nekoliko pobledi, oba posega značilno vplivata na končni izgled in ju je vedno smislno opraviti.

Rekosnstrukcija dojk je zahteven večstopenjski proces, ki pogosto za najboljše rezultate narekuje uporabo mikrokirurških tehnik. Zato jo opravljamo v zato specializiranih centrih z ustreznim znanjem in opremo. V Sloveniji primarna (takojšnja) rekonstrukcija poteka v sodelovanju onkoloških in plastičnih kirurgov. Onkolog dojko odstrani (mastektomija) plastični kirurgi, naredimo novo. Pri sodobni obravnavi morajo biti bolnicam z rakom dojke ali bolnicam po mastektomiji na voljo vse možnosti za rekonstrukcijo z lastnim tkivom ali vsadki in vse kirurške tehnike s katerimi lahko dodatno izboljšamo simetrijo in estetski rezultat. Kot uigrana mikrokiruška ekipa opravimo več kot 70 rekonstrukcij z lastnim tkivom letno in približno toliko rekonstrukcij z vsadki. Leta izkušenj v estetski kot tudi rekonstruktivni kirurgiji nam ob upoštevanju želja posameznice omogočajo izbiro tehnike, ki bo prinesla naravne in trajne rezultate.

Več o rekonstrukciji dojk lahko v slovenskem jeziku preberete v preglednem znanstvenem prispevku, ki je dostopen na preko povezave.
Za dodatne informacije v angleškem jeziku svetujemo obisk spletnih strani:

- ameriškega združenja plastičnih kirurgov

- britanskega združenja plastičnih in estetskih kirurgov