Vbrizgavanje maščobe (angl. lipofilling) imenujemo poseg pri katerem lastno maščobo uporabimo za povečanje mehkih tkiv. Poseg je razdeljen v tri stopnje: odvzem maščobe na dajalskem mestu z liposukcijo, čiščenje in izolacija maščobnih celic, vbrizgavanje maščobe s posebnimi iglami (cevkami). Maščbo vbrizgamo v večih plasteh, da bi bilo kar največ maščobnih celic v stiku s sprejemnim tkivom in tako dobilo zadostno količino kisika in hranil za preživetje.

Prednost posega je, da dodatno preoblikujemo predel telesa z nakopičenim maščevjem. Maščobo za lipofiling najpogosteje izsesamo iz trebuha, bokov, stegen ali notranje strani kolen. Za željeni rezultat je poseg včasih potrebno po treh do šestih mesecih ponoviti.

Z vsadki lahko v enem posegu dojke značilno povečamo. Stopnja povečanja je predvidljiva in in okrevanje razmeroma hitro. Povečanje dojk z vsadki je bil dolga leta najpogostejši estetski kirurški poseg, kar priča o njegovi varnosti in učinkovitosti. Kljub temu so poleg takojšnjih, po posegu možni nekateri dolgoročni zapleti povezani z vsadki ( skrčenje ovojnice, sprememba oblike dojke, gubanje vsadka). Poleg tega so pri pacientkah z majnimi dojkami in tankim slojem podkožnega maščevja robovi vsadka lahko vidni. Maščoba je naravno in varno polnilo, ki ob pravilnih indikacijah omogoča trajne rezultate brez dolgoročnih zapletov. Manjša je tudi verjetnost okužbe. Poleg tega po vbrizgavanju maščobe ni vidnih brazgotin, dojke pa so bolj naravnega videza. Glavni zadržek je, da tudi če poseg večkrat ponovimo lahko le redko dosežemo željeno povečanje. Čeprav je poseg daljši in tehnično bolj zahteven je cena primerljiva, saj se izognemu strošku za vsadke.

Kljub temu, da je vbrizgavanje lastne maščobe z razvojem sosdobnih tehnik postala varna in sprejemljiva metoda za povečanje dojk, praviloma ni zamenjava za klasično povečanje dojk z vsadki. Že več let jo uporabljamo za povečanje dojk v primerih ko:

- povečanje dojk z vsadki zaradi lastnih načel ali zdravstvenih razlogov ni sprejemljivo
- si pacientka želi le zmernega povečanja
- želimo dodati polnost zgornjemu delu dojk
- želimo popraviti nepravilnosti po povečavi dojk z vsadki (gubanje, stopničaste spremembe)
- želimo odpraviti asimetrije dojk (po odstranitvi tumorjev, rekonstrukciji dojk ali prirojenih neprevilnostih)
- želimo izboljšati kakovost in izgled brazgotin zaradi obsevanja po raku

Rezultat lipofilinga je razmeroma nepredvidljiv, saj je odvisen od preživetja maščobnih celic na sprejemnem mestu. Celice, ki na mestu vbrizganja preživijo tri mesece tam ostanjejo in prostornina tkiva se po tem času ne spreminja. Asimetrije po posegu so lahko posledica otekline ali neenakomernega preživetja prenešenih celic. Po posegu lahko v dojki nastanejo manjše kalcinacije, ki jih lahko v podkožju zatipamo kot drobne zatrdline in praviloma niso moteče. Vbrizgavanje maščobe ne poveča tveganja za pojav raka, vendar spremembe, ki nastnejo v dojki lahko otežijo prepoznavo raka na mamografiji.

Ne, ker ne moremo natančno napovedati koliko prenešene maščobe bo na sprejemnem mestu preživelo. Običajno je ta delež med 30 in 80 %. Vemo, da na preživetje maščobe po vbrizgavanju vplivajo številni dejavniki in mnogih od njih še ne poznamo. Kljub temu, zaradi privlačnega koncepta postaja poseg v zadnjih letih vedno bolj razširjen. Da bi izboljšali preživetje celic so se pojavile številne tehnike za jemanje, obdelavo in vbrizgavanje maščobe. Učinkovitost mnogih ni znanstveno preiskušena, nobena pa ne prinaša povsem predvidljivih rezultatov.

S spreminjanjem telesene teže se spreminja prostornina maščobnih celic. Ko pridobimo nekaj kilogramov se maščobne celice povečajo, kar opazimo kot nakopičeno maščevje. Ker imamo ljudje na posameznih delih telesa določeno število maščobnih celic, imajo posegi pri katerih zmanjšamo število celic (liposukcija) ali ga povečamo (lipofiling) trajen učinek.