Kirurški dvig obraza je eden najbolj učinkovitih pomlajevalnih posegov. Z njim praviloma popravljamo spodnjo tretjino obraza in vrat. V osnovi gre za operacije, ki lahko pomenijo le preprosti izrez kože izpred uhljev, do zapletenejših operacij, ki spodnji del obraza in vrat dvigne v različnih plasteh. 
Sodoben, učinkovit in trajen facelift mora vsebovati preoblikovanje  globlje plasti, ki jo tvorijo vezivo in mimične mišice. Šele premik, dvig in sidranje teh struktur omogoči odpravo globokih gub obraza in vratu ter izboljšanja obrisa spodnje čeljusti in konture vratu. S premikom tudi napolnimo izpraznjene predele. 
Pogosto ob dvigu obraza opravimo posege, ki poudarijo skupni učinek. Predele, ki so zaviti v predebel maščobni ovoj stanjšamo z liposukcijo (podbradek), z maščobo napolnimo izpraznjene maščobne predelke (lica, ustnice). Na vratu tanko ploščato mišico preoblikujemo v notranji korzet, s čimer zgladimo navpične tračke, ki se pojavljajo pri suhih in odpravimo podbradek. V skladu z novejšimi dognanji, ki kažejo na usihanje kostnega skeleta, po potrebi poudarimo brado ali lica z majhnimi vsadki.

Zaradi varnosti in udobja dvig obraza praviloma opravimo v splošni anesteziji, poseg zlasti dvig obraza s krajšo brazgotino pa je moč opraviti tudi v lokalni anesteziji.

Pred posegom je ob analizi znakov staranja potrebno napraviti načrt posega. Rez kože poteka v naravni gubi pred uhljem in pod ušesno mečico zavije za uhelj v lasišče. Dolžina brazgotine je odvisna od vrste posega. V kolikor je potrebno preoblikovati tudi vrat v centralnem delu je potrebna dodatna približno 2 cm dolga brazgotina pod brado. KOžo srednje in spodnej tratjine obraza dvignemo od spodaj ležeče vezivno-mišične ovojnice (SMAS), ki jo dvignemo in preoblikujemo, tako da vrnemo mehka tkiva na mesta, kjer so včasih bila. Odvečno maščevje odstranimo oz. dodamo na mesta, kjer je z leti prišlo do atrofije. Odvečno kožo odstranimo in ukrojimo po pomlajenih obraznih linijah brez napetosti.

Mini facelift je dvig obraza s kratko brazgotino. Brazgotina je podobna kot pri običajnem dvigu obraza, a se ustavi že pod uhljem. Prednost je, da takšne brazgotine ni mogoče opaziti pri spetih laseh ali podobnih pričeskah. Okrevanje je še nekoliko hitrejše, saj je obseg operiranih predelov precej manjši. Sicer pa je tudi po običajnih faceliftih okrevanje hitro in skoraj brez bolečin. Ko izvenijo podplutbe in prve otekline v tednu ali dveh, se sledi posega še komaj poznajo. Primeren je za vse,  ki nimajo veliko odvečne kože na vratu in obrazu. 

Z dvigom obraza z njega izbrišemo sledi zadnjih desetih let. Časa ne moremo ustaviti in staranje se nadaljuje po naravni poti. Učinki operacije bodo trajni in vedno bomo izgledali mlajši kot, če ne bi bili operirani.

Kirurgija in manj invazivni posegi se ne izključujejo. Za najboljše rezultate je pogosto treba uporabiti oboje. Obe vrsti posegov imata prednosti in slabosti oziroma omejitve.

Z manj invazivnimi posegi pri določeni starosti ne moremo več premagovati povešenja mehkih tkiv obraza, mešičkov pod robom spodnje čeljusti, podbradka in globokih gub. Izrazite starostne spremembe centralnega in spodnjega dela obraza, vrat in veke lahko učinkovito popravimo le z operacijami. Po drugi strani je gubanje okoli oči in na čelu najlažje izboljšati z botulinum toksinom. Lica in ustnice lahko lepo poudarimo s polnilom.

Nekaj ur po posegu odidete domov, včasih svetujemo tudi opazovanje na kliniki preko noči. Praviloma dreni niso potrebni. Prve dni po posegu svetujemo počitek z dvignjenim vzglavjem in jemanje protibolečinskih tablet v kolikor je to potrebno. Oteklina in modrica postopno izvenita v tednu ali dveh. Že prej modrico lahko prikrijete z ličili. Šive odstranimo po sedmih dneh, nato svetujemo masažo brazgotin z mastno kremo. Naprezanje ter športne aktivnosti odsvetujemo vsaj mesec dni po posegu.

Pri tej operaciji je zelo pomembno, da kirurg operacijo pravilno načrtuje in upošteva nekaj pomembnih tehničnih podrobnosti, s katerimi lahko v veliki meri prepreči vidne znake posega. 

Najbolj moteč je lahko »videz vetrnega tunela«. Podobno smo videti na hudi burji ali če glavo nagnemo iz drvečega vlaka. Obraz je pretirano zategnjen, ustne kote in lica vleče nazaj k uhljem. Včasih so v nategovanju kože pretiravali. Nova dognanja so dokazala, da je ob povešanju problem starajočega se obraza tudi izguba prostornine na ključnih mestih. Danes kože skoraj  ne zategujemo, ampak vrnemo povešena globoka mehka tkiva na svoje mesto, jih po potrebi dopolnimo z lastno maščobo. Prerazporejeno odvečno kožo odstranimo in jo brez napetosti všijemo nazaj pred uhlje. Brazgotine so zato praviloma skoraj nevidne.  Ko so obraz dvigovali z vlečenjem kože, so bile lahko brazgotine razvlečene in grde. 

Ušesno mečico lahko ob nepazljivosti potegne proti spodnji čeljusti. Pri operaciji moraš biti izredno pozoren na vsako malenkost. Obstajajo majhni kirurški triki, kako mečico učvrstiti na pravilno mesto, da uhelj ne bo spremenil oblike in kako skrbno načrtovati rez v predelu zalisc in izza uhlja, da se ne spremeni oblika lasišča in da hkrati brazgotine ostajajo skrite v naravnih gubah.

Kot pri vseh kirurških posegih se tudi pri facelift u lahko dogodijo zapleti. Z dobrim načrtovanjem moramo njihovo verjetnost kar najbolj zmanjšati, predvsem pa mora kirurg znati težave reševati. Najpogostejša zapleta pri tej operaciji sta krvavitev in nastanek hematoma. Lahko se pojavita takoj po ali v prvih dneh po operaciji. Kažeta se z oteklino in napenjanjem kože ter bolečino. Krvavitev je pogostejša pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom, zato je pomembno, da je ta urejen tudi po operaciji. Včasih je treba krvavitev ustaviti in hematom odstraniti s kratko operacijo, drugič zadostuje, da ga iztisnemoali izpraznimo z iglo.

Da. Predvsem je pri njih večja verjetnost slabega celjenja. Vzrok je slabša prekrvavitev zaradi stiskanje žil, ki ga povzroča nikotin. V krvi kadilca je manj kisika. Lahko se zgodi, da del kože okoli uhljev odmre. To zelo podaljša celjenje ran in brazgotine so grše. Kajenje je treba opustiti že nekaj tednov pred operacijo in tudi nekaj tednov po njej.

Možna je, a se zgodi zelo redko. Poškodba živcev je največkrat le začasna. Pri tej operaciji je najbolj izpostavljen senzorični živec, s katerim čutimo del uhlja in sosednjo kožo. Izpad občutka je neprijeten, ne povzroča pa hujših težav. Bolj zapletena je lahko poškodba obraznega živca. Z njim premikamo obrazne mimične mišice. Pri izpadu funkcije je del obraza slabše gibljiv. Plastični kirurgi se ukvarjamo tudi z obnovo funkcije tega živca po tumorjih ali poškodbah. Zelo dobro poznamo anatomijo obraznih plasti, potek vej obraznega živca in tako imenovane »nevarne zone«. Zato je poškodba tega živca zelo malo verjetna.