Štrleči uhlji (otapostaza) so pogosta težava, ki lahko negativno vpliva na samopodobo. Z operacijo popravimo štrleča ušesa in druge prirojene ali pridobljene nepravilnosti uhljev.
Plastični kirurgi imamo na voljo širok nabor posegov s katerimi lahko spremenimo izgled uhljev. Uhlje lahko rekonstruiramo, preoblikujemo, zmanjšamo ali spremnnimo njihov položaj. Najpogosteje preoblikujemo štrleče uhlje, ki pogosto negativno vplivajo na psihosocialni razvoj otrok, pri odraslih pa so moteči z estetskega vidika. Veliko redkejša prirojena nepravilnost, ki jo lahko odpravimo z operacijo, je deformacija uhlja pri kateri je uhelj zažet v nepravilno skodeličasto obliko (angl. cup ear deformity). Prirojeno nerazvitost dela ali celotnega uhlja imenujemo mikrotija (angl. microtia). Korekcija te naepravilnosti je tehnično zapleten dvostopenjski proces, ki ga izvajamo v le specializiranih centrih. Najprimernejši čas je za ta poseg je, ko uhlji dosežejo dokončno velikost, v starosti 8-10 let. Trodimenzionalno hrustančno ogrodje uhlja oblikujemo iz rebernega hrustanca, ki ga nato pokrijemo s tanko kožo. Pogosto presadimo tudi del kože z drugega dela telesa. Za podrobnejše informacije o korekciji ušesnih mečic pri odraslih sledite povezavi.
Štrleča ušesa pri otrocih praviloma postnejo moteča zaradi zbadanja in žaljivih pripomb sovrstnikov. Pri 5-6 letih so uhlji dovolj veliki, da lahko opravimo poseg. Pomebno je, da ne zgolj zardi želja staršev. Če si otrok posega želi in o smiselnosti ne dvomi v procesu sodeluje in je po operaciji vesel in zadovoljen z rezultati. Pogosto štrleča ušesa popravimo tudi pri mladostnikih in odraslih.
Uhelj ima zpleteno tro-dimenzionalno strukturo in ob natančnem pregledu pred posegom ugotovimo, kateri deli uhlja so nepravilno oblikovani in jih je, ob korekciji otapostaze, potrebno preoblikovati. Glede na to izberemo ustrezno tehniko. V večini primerov kožo na zadajšnji strani uhlja zarežemo in ločimo od hrustančnega ogrodja. Le-tega, zmanjšamo, preoblikujemo in učvrstimo v pravilnem položaju bližje glavi. Kožo zašijemo, celjenje uhlja v pravilnem položaju pa včasih zagotovimo z varovalnimi tamponskimi šivi, ki jih odstranimo čez teden dni.
Po posegu namestimo zaščitni zavoj, ki varuje uhlje v pravilnem položaju in preprečuje okužbo rane. Po tednu dni odstranimo šive in prevezo. Po tem lahko umijemo lase in se stuširamo. Naslednja dva tedna je priporočljivo nositi zaščitni trak, zlasti ponoči. Zmerna bolečina, ki je prisotna nekaj dni po posegu je obvladljiva s protibolečinskimi tabletami. Oteklina in modrice izginejo v tednu dni. Brazgotina je skrita za uhljem in ni opazna. Odraslim po posegu svetujemo počitek do kontrolnega pregleda po tednu dni. Pri otrocih je približno tri tedne potrebno paziti, da se uhelj ne poškoduje pri igri.
Nabiranje krvi med kožo in hrustancem (hematom) preprečimo s sprotnim ustavljanjem krvavitve in pravilno obvezo. V kolikor se kljub temu pojavi hematom, ga je potrebno kirurško odstraniti. Okužba ni pogost zaplet, zdravimo jo z antibiotiki. V zelo redkih primerih lahko neuspešno zdravljena okužba hrustanca povzroči deformacijo uhlja. Kasnejši možni zapleti so nezadostna korekcija položaja, asimetrija uhljev in grdo brazgotinjenje. Pri redkih posameznikih se zaradi prirojenih dejavnikov lahko naredi keloidna brazgotina, ki se pokaže kot čvrsta nad nivo kože dvignjena zatrdlina, ki lahko spremni položaj in obliko uhlja. Njeno rast lahko upočasnimo z vbrizgavanjem topnih kortikosteroidov, vendar je v večini primerov potrebna ponovna operacija. Grdo brazgotinjenje lahko do neke mere preprečimo z dobro in natančno kirurško tehniko.