Spoštovana Sara,

Rinoplastika je operacija pri kateri preoblikujemo videz nosu. Spremenimo lahko obliko, velikost ali oboje, da bi se nos skladneje prilegal obrazu. Za vse krivine, kote in dimenzije nosa obstajajo estetski kanoni in v strokovni literaturi so izdelane idealne nosne mere in razmerja za ženske in moške. Takšnih popolnih nosov hodi po svetu bolj malo. Pogosteje so naši nosovi preveliki, premajhni, kljukasti, orlovski, povešeni, sploščeni, zaviti, z razcepljenim ali mesnatim vrškom in podobno. Večina odstopanja posvoji kot del identitete, če je nos še tako kriv ali drugače izven standardnih mer. Na določenih obrazih je malo poseben nos pravi okras.

Drugi se s svojim nosom nikakor ne morejo sprijazniti in zaradi tega lahko trpita samozavest in kvaliteta socialnih stikov. Plastična kirurgija je v zadnjih desetletjih močno napredovala tudi na področju rinoplastike in danes omogoča varno in učinkovito rešitev pri takšnih osebnih stiskah.

Pri večini, ki poiščejo našo pomoč, je nezadovoljstvo z nosom sorazmerno nepravilnosti njegove velikosti ali oblike. Največkrat so to mladi odrasli, ki so »upravičeno« nesrečni zaradi videza nosu in imajo jasno predstavo, kaj na nosu jih moti in kaj bi želeli popraviti. Njihove težave in razmišljanja so pogosto podobna vašim. Pred operacijo mora kirurg oceniti, če in kako se da posamičen predel nosu popraviti in skupaj s pacientom izdelati natančen načrt posega. Med pogovorom je potrebno preveriti ali ima pacient realna pričakovanja in vse potrebne informacije o posegu. Ob pravi indikaciji in dobri kirurški izvedbi so korekcije nosa praviloma zelo uspešne. Mnogi po operaciji prav zaživijo tako se izboljšata njihova samopodoba in samozavest. Nekatera dekleta se začnejo pogumneje ličiti in oblačiti. Včasih se celosten osebni vtis tako popravi, da so operirani na kontrolnih pregledih skoraj neprepoznavni, pa je šlo »le« za spremembo majhnega dela obličja. Tako pomembno vlogo ima nos v estetiki obraza in dojemanju lastne podobe pri nekaterih.

Redkejši so posamezniki, največkrat gre za mlajše narcisoidne moške, pri katerih izrazito nezadovoljstvo z lastnim nosom nerazumno odstopa od njegove pravilne oblike. Obsedenost z videzom, odpor do delov telesa brez prave podlage in obsesivna želja po spremembi lahko nakazujejo ozadje globljih problemov duševne narave. Operacija v takšnih primerih nikakor ni prava rešitev.

Rinoplastike glede kirurškega pristopa delimo na odprte in zaprte. Pri zaprtih so vsi rezi znotraj nosnic in na koži po operaciji ni videti nobene brazgotine. Pri odprtih rinoplastikah zarežemo tudi v kožo med nosnicama. Ta rez omogoči, da kožni pokrov nosu dvignemo in si natančno prikažemo celotno hrustančno in kostno ogrodje nosu. Oba pristopa imata prednosti in slabosti. Plastični kirurg vam bo ob pregledu svetoval za vas primernejšo operacijo. Če sta pri vas moteči le grba in široka baza nosu v zgornjem delu, bi oboje lahko dobro popravili z zaprtim pristopom. Njegova prednost je manjša oteklina nosa po operaciji in nevidne brazgotine. Odprta metoda omogoča boljši pregled nad operativnim poljem in jo zato izbiramo za »težke« nosove po hudih poškodbah in pri sekundarnih operacijah po neuspelih posegih. Odprt pristop uporabimo tudi, ko moramo popraviti zelo nepravilen vršek nosu, saj si ga lahko v celoti prikažemo le na ta način. Slabost odprtega pristopa je daljše in hujše otekanje nosu po operaciji. Čisto končen rezultat z vsemi detajli je zato viden šele kakšno leto po operaciji. Med nosnicama je vidna tanka brazgotina, ki sčasoma zbledi in je komaj opazna pri natančnem pogledu od spodaj. Oba pristopa lahko naredimo v splošni ali lokalni anesteziji. Za večje korekcije je udobnejša splošna anestezija.

Zavarovalnica krije rekonstrukcije nosu po prirojenih napakah, poškodbah in tumorjih, ter funkcionalne posege zaradi neprehodnosti nosnih dihalnih poti. Za estetsko operacijo boste morali plačati sami.

Lep pozdrav.

Andrej Repež